Starši smo tisti, ki bi svojemu otroku nudili največ, vseeno pa nas stisne, če nam otrok reče, da bi rad šel v tujino, ker hkrati vemo, koliko nevarnosti je in da so tudi boljši pogoji za uspevanje, tako se le redkokdo vrne, če le ima srečo. Tako je tudi nam sodni prevajalec sodeloval, ko se je sin vpisoval na tujo univerzo.
Potrebni so bili določeni dokumenti, ki smo jih morali pridobiti, med njimi je bil tudi sodni prevajalec in še vse ostale stvari. Danes ne vem povedati kakšni so bili moji občutki kot mama, hkrati sem bila vesela, a po drugi strani bi skakala od veselja, če bi si sin premislil in ostal v Sloveniji.
Ko smo vse potrebno uredili in nam je sodni prevajalec pripravil potrebne dokumente, sem vedela, da poti nazaj več ni. Tako sem lahko še samo upala, da bo srečen. Ko je odšel študirat v tujino, se mi je trgalo srce, kot da gre en košček srca stran, nikakor se nisem mogla sprijazniti z tem, potem pa je bilo vedno lažje, moderna tehnologija nam že omogoča, da se lahko vidimo in slišimo vsak dan, to je tudi meni zelo pomagalo. Sin je uspeval, dokončal študij in si poiskal novo službo, sodni prevajalec je bil pri pomembnih listinah še vedno potreben, ker je sin bil še vedno slovenski državljan in vsepovsod je potreboval uradne dokumente, ki jih sodni prevajalec lahko izda.
Na koncu nam je sodni prevajalec pomagal pri registraciji podjetja, ker je sin odprl podjetje v tujini. Takrat pa sem vedela, da bo tam tudi ostal. Danes je velik poslovnež, zame še vedno moj majhen sin, ki ga pogrešam, ker ima zelo malo časa, da pride domov, kar se slišiva in vidiva se preko spleta. Sama sem prepričana, da če gre otrok študirat v tujino tam tudi ostane, ker so pogoji za uspevanje boljši, kot pri nas, samo začeti mora, naš sodni prevajalec pa mu pri tem pomaga, kar se tiče listin in raznih dokumentov.
…